Preveri, preden ubiješ

Z družabnimi omrežji smo vsi postali mikro uredniki, ki svojim znancem posredujemo novice, ki se nam zdijo zanimive. Žal pa se hitro lahko zgodi, da nevede širimo znanstvene neresnice ali pa v glavah prijateljev ubijemo kakšno še živečo pomembno osebnost. Sam se pri objavljanju zato skušam držati spodnjih napotkov. Zbral sem jih, če morda še komu pridejo prav.

Težava s citati na spletu je, da nikoli ne veš, ali so res avtentični. – Abraham Lincoln

1. Drži se strani, ki jim zaupaš

Cilj preverjanja novice za objavo na družabnih omrežjih je, da jo najdeš objavljeno na spletni strani, ki ji zaupaš. Bolj kot je novica pomembna, bolj kredibilen vir potrebuješ. Vzemimo globalni dogodek, kot je smrt pomembne osebnosti. Če lahko tako novico potrdiš na straneh kot so na primer BBC ali Reuters, potem jo objavi, sicer ne. Če gre za manj pomembno novico, jo pogooglaj v angleščini in poglej, če jo je objavil kateri od po tvojem mnenju zaupanja vrednih svetovnih medijev. Ko gre za pomembne novice iz Slovenije je najbolj dosledna STA, če novice tam ni, jo poizkusi najti na portalu katere od slovenskih medijskih hiš.

2. Pazi se lažnih novic

Posebej pazi, da ne nasedaš portalom, ki objavljajo parodične, lažne novice. Najbolj znan v angleščini je The Onion, tovrstni portali pa obstajajo tudi v slovenščini in hrvaščini. Pogosto delujejo kot prave novičarske strani. Rdeča luč naj se ti prižge, če se zdi nekaj preveč neverjetno, da bi bilo resnično. Da gre za šaljiv portal, boš verjetno lahko razbral tudi pri opisu spletne strani (About, O nas, O portalu ipd.). Tip portala lahko pogosto preveriš na Wikipediji.

3. Preveri datum

Vedno preveri, kdaj je bila novica objavljena. Stare novice lahko temeljijo na zastarelih podatkih, govorijo o težavi, ki je že razrešena, ali pa vsebujejo napoved, za katero je že jasno, da se ni uresničila.

4. Upoštevaj politično opredeljenost vira

Predvsem pri novicah, ki se tičejo slovenske politike, je včasih potrebno upoštevati, kam se posamezna medijska hiša nagiba. Če meniš, da bil lahko slovenski medij, katerega članek želiš posredovati, izrazito politično opredeljen, si poglej, katera politična opcija je na prvi strani portala najbolj obravnavana in predvsem kakšen je odnos do nje. Če je odnos izrazito enoznačen, imaš odgovor.

5. Ne zaupaj verižnim pismom

V nekaterih krogih je postala pogosta praksa pošiljanje “ekskluzivnih” novic prek elektronske pošte. Tudi v tem primeru velja, da je novica relevantna le v primeru, če jo lahko preveriš na portalu, ki mu zaupaš. To, da se novica v formatu elektronske pošte sklicuje na kredibilen vir (zdravnike, strokovnjake, obveščene ljudi, “ameriškega novinarja” ipd.) ne pomeni nič, če tega ne morete preveriti.

Naj si Google ne zapomni vsega

Danes bral (ja, v Žurnalu24 😛 ) da informacijska pooblaščenka priporoča izklop Googlovega beleženja zgodovine.

Glede na to, kako izpostavljeni smo velikanu v vsakem primeru to kaj dosti verjetno ne bo spremenilo, ampak vseeno. Ker postopek ni tako logičen kot bi človek mislil, imate tukaj navodila:

Pojdite na http://www.google.com/history/?hl=sl, se prijavite in kliknite drugi plavi gumb za nadaljevanje. Potem v levi vrstici poiščite: “Začasno zaustavi”. To je to.

Stick it to the Man, hehe.

M. Mazzini: Na svoji parceli

Ja, še en “fan post” … tale odsek verjetno pove vse.

Kakšen idiot sem, ker plačujem dobrodelnim organizacijam! Najemnik v majhnem stanovanju daje denar ljudem, da lahko vztrajajo v življenjskem slogu, ki si ga preprosto ne morejo privoščiti! Tega ni nikjer na svetu! Javno prosim šefe naših dobrodelnih organizacij, da mi pojasnijo razliko med človekom, ki nima za kruh zaradi prevelike jahte, in onim, ki strada zaradi prevelikega stanovanja? Oba lahko prodata in si kupita kaj primernejšega. Absolutno mora biti svobodna odločitev slehernika, da kupuje, kar hoče; a če se je precenil, zakaj pričakuje pomoč? Če se tole razve, bomo nabirali prispevke za vile ameriških popevkarjev, ki že dolgo niso imeli uspešnice in bi se sicer morali izseliti iz svojih vil. Z veseljem bom prispeval, saj sem že navajen.

Link še ni najboljši, poiščite članek Na svoji parceli in, ja, preberite uvod na dnu strani in se vrnite na vrh :/ ko ga da Mazzini na svoj blog, objavim link do tja.

Edit: Kot obljubljeno, link na njegovo stran.

Moj prijatelj Ribničan

Ovadba Lovšina zaradi ruskega posla, Delo, 27.08.2008

Neuradni viri, do katerih so prišli v nekaterih medijih (Dnevnik, Primorske novice), trdijo, da so kriminalisti Lovšina osumili zlorabe položaja in pravic, ker da je v letu 2007 brez soglasja nadzornega sveta samovoljno odobril investicijo izgradnje logističnega centra Čehov Moskva, ki je z odobrenih 44,7 milijona evrov narasla na vrtoglavih 123,6 milijona in podjetju Riko Moskva, ki je v lasti Janeza Škrabca (kot Ribničana tudi Lovšinovega prijatelja) pridobil veliko premoženjsko korist v višini 78 milijonov evrov.

Za crknit 😀

Si predstavljate označeni stavek v obliki “kot Ljubljanačana tudi Lovšinovega prijatelja” ali na primer “kot Londončana tudi Lovšinovega prijatelja” ?

Očitno velja, da Ribničani nismo samo someščani (sovaščani?), ampak kar prijatelji.

Fritzologija

“To bo še zgodba…” “En človek ujet v jami? Zgodba bi bila, če bi jih bilo ujetih deset!” “Mali, veliko se imaš še za naučiti o novinarstvu. Ljudi bo zanimalo, kaj je počel, kje je živel, kakšen človek je bil… Eden je bolje kot tisoč! ”

Takole nekako bi po spominu povzel dialog iz filma, ki sem ga gledal pred kratkim, Ace in the hole. Štorija gre nekako tako; Kirk Douglas, novinar v iskanju zgodbe z vajencem pride na prizorišče nesreče, kjer človeka v rudniku zasuje, tako da ostane ujet. Kot izkušenemu (in obupanemu) novinarju mu je jasno, kaj zgodba o tej nesreči potrebuje, da bo hit. Poskrbi, da reševanje namesto enega dneva traja cel teden, za nesrečo okrivi duhove jeznih indijanskih prednikov, šerifa podmaže, da mu zagotovi ekskluzivni dostop do ponesrečenca. Kmalu zgodba res postane hit, tisoči ljudi obiskujejo vhod v jamo, zunaj dobesedno postavijo cirkus in pobirajo vstopnino, on pa le dobi tisti klic in New York Timesa.

Nadaljujte z branjem

Novica (!)

http://www.mladina.si/tednik/200421/clanek/slo-intervju--miha_stamcar_ursa_matos/img/veliki_intervju-peterle_inline.jpg

Novica 06.11.2007
Sporočilo Ministrstva za zunanje zadeve

Ljubljana, 6. november 2007 – V soočenjih kandidatov za predsednika republike se je pojavila informacija, da je dr. Danilo Türk v času osamosvajanja, poleti 1991, bival v Ženevi, kjer je predstavljal Jugoslavijo v Komisiji za človekove pravice oziroma v Podkomisiji za manjšine. Ta informacija je točna.

Po razglasitvi neodvisnosti je Vlada Republike Slovenije 30. junija 1991 pooblastila dr. Danila Türka za vzpostavljanje stikov s predstavniki mednarodnih organizacij v Ženevi. To pooblastilo je bilo povezano s pričakovanjem, da bo dr. Danilo Türk opustil svoje delovanje v delegaciji oz. predstavništvu Jugoslavije, s katero je bila Slovenija v vojni.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve

Ne morem? Ni res, nočem…

Dnevnik.si, 27.10.2007

Grims je včeraj potrdil, da ga je v oddajo povabil Vasle, ko je ugotovil, da ni vabljen nihče iz SDS. Tudi sam je na začetku oddaje poudaril, da predstavlja SDS.

Najprej, pravi, je okleval, saj ni želel ustvariti vtisa, da vladajoča koalicija obvladuje vse medije, a se je le odločil za sodelovanje v oddaji, saj je lahko jasno povedal vse, kar je glede sprememb šolske zakonodaje treba povedati

Lepo predstavljen problem vladnega nadzora medijev…
Nočemo ustvariti vtisa, da obvladujemo medije -> Ampak -> Ker je bilo nekaj treba nujno povedati, smo to vodilo preskočili. -> Torej -> Medijski prostor je odprt in neodvisen, -> dokler -> ne pride kaj nujnega vmes…

Če se nitke vlečejo ves čas, medij izgubi kredibilnost… Ključno urednikovo vprašanje se torej glasi: koliko kredibilnosti se nam še splača izgubiti za zaščito tega in tega interesa… Ne ravno neodvisnost medijev, kot bi si jo človek želel.

Zares LDS?

LJUBLJANA – Gregor Golobič, predsednik nove stranke Zares, ki bo v četrtek začela postopek registracije, bo to funkcijo opravljal profesionalno. To pomeni, da zapušča podjetje Ultra, kjer je, nam je dejal včeraj, že zaprosil za sporazumno prekinitev delovnega razmerja.

Kdaj bo v podjetju predal posle, se bodo dogovorili v tem tednu. Prav tako v LDS še ne vedo, kakšno plačo mu bodo namenili. Stranka je na začetku, čaka nas veliko dela, je dejal Golobič.

Vir: Dnevnik.si, torek, 09.10.2007, Vesna R. Bernard

Na kaj vse namiguje ta lapsus…