SLS + SMS Voda V Grlu

• Stranka SLS deluje s cilji:
• razvoja demokracije, pravne države in svobode idej na osnovi krščanskega kulturnega izročila in vrednot,
• pospeševanje razvoja gospodarstva, splošne materialne in duhovne blaginje,
• spodbuja tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju človeka, družine, doma, domovine, države, varstva narave, dela ter zvišuje splošno kulturno in intelektualno raven slovenskega naroda,
• usklajenega regionalnega razvoja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine,
• varstva okolja in smotrnega gospodarjenja z naravnimi dobrinami, z zemljo, gozdovi, vodami in drugim narodnim bogastvom,
• uveljavljanja in zagotavljanja socialne pravičnosti ter enakih možnosti za uveljavljanje interesov za vse državljane-ke Republike Slovenije.

Vir: sls.si

Levitev pošasti

Poslanska skupina SNS razpada. Poleg Saša Pečeta jo zapuščajo še Barbara Žgajner Tavš, Bogdan Barovič in Boštjan Zagorac. Odslej bodo delovali v samostojni poslanski skupini Lipa.

…

“Za ta korak smo se odločili, ker nikakor ne želimo biti več podrejeni Janezu Janši,” je o poglavitnem razlogu za razkol povedal Peče.

zurnal24.si, 7.1.2008

SNS pridobiva
Sogovornika smo vprašali tudi, kaj menita o visoki podpori Jelinčičevi stranki. “SNS se verjetno krepi zaradi razočaranja tako nad vladno kot tudi opozicijsko politiko,” meni Makarovič in dodaja, da gre za edino evroskeptično stranko v Sloveniji. Balažic ne izključuje možnosti, da bo SNS na volitvah podvojila sedanje število sedežev v parlamentu, vendar pa to ne bo vplivalo na razmerje moči, ker so koalicije z njo malo verjetne.

zurnal24.si, 21.12.2007 (ja, dejansko citiram svoj članek 🙂 )

Glede na povedano in na javnomnenjske raziskave, ki SNS zadnje čase uvrščajo zelo visoko na strankarski sceni lahko stranka, sestavljena iz prebeglih SNSovcev pošteno udari na politično prizorišče. Brez Jelinčiča in ekstremno-desničarskih konotacij (okej, predvsem brez nekonsistentnega Jelinčičevega oportunizma in populizma) lahko ob nadaljnem nasprotovanju osnovnim vodilom slovenske mainstream politike pobere veliko množico do politike skeptičnih in za zdaj neopredeljenih volilcev. Z nekaj truda bi se lahko oblikovala konsistentna, nova desničarska stranka, ki temeljev ne bi imela v cerkvi in antikomunizmu kot klasična desnica, ampak preprosto v nezadovoljstvu sfrustrirane prezrte manjšine (nasprotniki eu, nasprotniki protialkoholnih, protikadilskih zakonov, prebivalci zapostavljenih regij, od države in njenih pomoči prezrti delavci na robu preživetja…). Začeli so že na sovraštvu, iz katerega se danes napajajo vse opozicijske stranke in jih brez dvoma lahko poganja še nekaj: sovraštvu do sedanje vlade oziroma njenega premiera.

Zadeve se sicer odvijajo zelo hitro in je za resne komentarje morda še prezgodaj, nenazadnje gre morda le za petardo za povečanje popularnosti ali pa dejansko za pivski spor znotraj stranke. Bi pa bil odrez Jelinčiča v tem trenutku zelo pameten; kot je v zgornjem citatu komentiral Balažic, stranka z njim na čelu ne more biti več kot marginalna. Tako zaradi njegovih populistično desničarskih izjav kot zaradi nekonsistentnosti njegovih strališč. Rešeni tega bremena bi lahko v ozračju, ko je celotna slovenska politika glede določenih vprašanj preveč soglasna in se ne ukvarja s težavami nezanemarljivega del volilcev postali resen igralec na politični sceni. Mislim, da je taka stranka v tem trenutku nujna in dobrodošla osvežitev, pa če se z njeno politiko strinjamo ali ne.

Neusklajena zarota

Če se vrneva k učinkom zaupnice: po njej so javnomnenjski odstotki vaši stranki zrasli.

“Ne obremenjujemo se z javnomnenjskimi raziskavami leto dni pred parlamentarnimi volitvami. Preveč je drugega dela. Imamo tudi izkušnjo, ko je po vseh časopisnih javnomnenjskih raziskavah, objavljenih septembra 2004, torej mesec pred parlamentarnimi volitvami, LDS imela dvakrat boljši rezultat kot SDS. Še dva tedna pred volitvami so v Ninamedii napovedovali njeno prepričljivo zmago, pa smo na volitvah vseeno zmagali. Ninamedia, ki je nekakšna hišna služba Gregorja Golobiča, in njej podobne agencije z objavljanjem anket predvsem v Dnevniku in vzporedno na Pop TV javnega mnenja ne merijo, ampak ga skušajo ustvarjati. Zato jim ne zaupajte. Še najmanj takrat, ko vam kažejo veliko.“

Janez Janša v intervjuju za Večer, 1.12.2007

Janša: Politbarometer najmanj zanesljiv

Kot je znano, so rezultati decembrskega Politbarometra pokazali, da vlado premiera Janeza Janše podpira le še 39 odstotkov vprašanih, kar je najnižja podpora kakšni vladi od leta 2001, ko so začeli v raziskavi sistematično postavljati to vprašanje. Premier je tako 19. decembra lani Politbarometer označil kot najmanj verodostojno raziskavo, v javnosti pa se je zato začelo postavljati vprašanje, ali je konec financiranja raziskave kazen za ‘napačno’ javno mnenje.

Finance.si, 6.1.2006

Delo.si, 3.1.2008 

Po Toševi raziskavi SD vodi pred SDS za 3%, po raziskavi Ninamedie pa za 14,5%.

Logično; Ninamedia skuša ustvariti vtis, da je Pahor že zmagovalec in mu tako pripraviti teren za prevzem oblasti, Politbarometer pa bi SDS rad zmedel s tem, da mu “kaže veliko”. 

Zarotniki so se kot kaže pozabili uskaditi glede tega, kakšno javno mnenje bi radi ustvarili.