Zaupanje v dosledno delo policije je v tujini še posebej pomembno.
Mednarodnega izbora za policijo, ki vam lepše in bolj upravičeno napiše kazen, v kratkem ni pričakovati. Vsaka kazen je boleča, nobena obravnava ni prijetna. Moje zaupanje pa so omajali ravno hrvaški policisti. Ko smo se lani odpravili na morje, so pri za obisk Hrvaške pričakovanem pregledu na meji pri kolegu našli neoznačene tablete proti glavobolu.
Da policist ob tem predpostavi najslabše in opravi teste, je razumljivo.
Da pa ceremonija traja tri ure, da nas od meje peljejo na policijsko postajo – in ob tem na strehi policijskega avtomobila pozabijo naše potne liste, katerih letenje po cesti je na srečo opazil kolega – pa milo rečeno vzbuja nezaupanje. Na policijski postaji so nas, čeprav smo z lastnikom nesrečnih tablet zgolj čakali rezultate (tretje) analize, peljali na “čakanje” v pripor “ker se tam lahko kadi”. Za pepelnik smo na mizo dobili plastični koš za smeti.
Pri opravku s policisti daleč od doma je edina tolažba dejstvo, da se bo ob profesionalnem delu izkazala tvoja nedolžnost. Sicer lahko le upaš, da se bodo odločili tebi v prid.
Objavljeno v Žurnalu24 dne 12. julija 2010
To ni političn blog 