Vračilo ali ogenj?

Krize, kot je grška, so v 20. stoletju pisale našo in evropsko zgodovino.

Osovraženi varčevalni ukrepi so plodna tla za ideologije. V 20. stoletju so tudi Slovence posredno pripeljali v dve veliki preizkušnji.

Prva je bila druga svetovna vojna: da, za enega od ključnih razlogov propada demokratične nemške Weimarske republike veljajo gromozanska poplačila vojne škode. Ta so Nemčiji naložile zmagovalke prve svetovne vojne. V brezupnem gospodarskem položaju je v nekaj letih tudi Adolf Hitler s svojimi obljubami iz obrobnega klovna postal politik številka ena v državi.

Grškemu še bolj podoben scenarij je pred razpadom doživela Jugoslavija. Posojila, ki so podobno kot v Grčiji namesto na ekonomski logiki temeljila na položaju države na svetovnem odru, so v 70. letih presahnila. Jugoslavija se je zatekla k mednarodnemu denarnemu skladu. Ta je posojila pogojeval z reformami, ljudje so živeli slabo, dvignil se je nacionalizem in država je razpadla.

Danes je vsak Grk prek države zadolžen za slabih 30 tisoč evrov. Evropejci lahko le upamo, da se bo namesto za upor odločil za vračilo.

Objavljeno v Žurnalu24, dne 5. maja 2010